Od protireformacije do razsvetljenstva 17.−18.stoletje
Razvoj se je v 17. stoletju upočasnil - jezik se je uporabljal predvsem v cerkvi. Pomemben je bil le Janez Svetokriški s pridigami, vendar se med pokrajinami jezik ni poenotil.
Konec 18. stoletja pa se je zgodil preporod! Marko Pohlin je s "Kranjsko gramatiko" (1768) poskušal "očistiti" jezik germanizmov, čeprav je ustvaril veliko neposrečenih besed. Žiga Zois je bil mecen, ki je podpiral slovenske razumnike.
Valentin Vodnik je postal prvi pravi slovenski pesnik z "Pesmimi za pokušino" in izdajal prve slovenske novice. Najbolj pa je štel Jernej Kopitar z znanstveno slovnico iz 1808, ki je bila daleč pred časom.
Kopitar je zagovarjal ključno tezo: knjižni jezik mora temeljiti na ljudskem jeziku, ne na umetnih konstruktih. Ta ideja je oblikovala celotni nadaljnji razvoj slovenščine.
Kopitarjeva modrost: "Jezik mora biti preprost in ljudski" - ta načelo velja še danes, ko se slovenščina bori z anglicizmi in nepotrebnimi tujkami.