Primer slovenskega gozdnega ekosistema
Mešani gozd (npr. v Triglavskem narodnem parku) odlično prikazuje delovanje ekosistema.
Biotop: zmerna temperatura s sezonskimi nihanji, zadostne padavine, razvita gozdna prst, senčne lege. Biocenoza: proizvajalci (bukev, smreka, jelka, gozdne zelišča), primarni porabniki (srna, jelen, polh, gosenice), sekundarni porabniki (lisica, kuna, ptice pevke), terciarni porabniki (volk, ris, orel), razkrojevalci (gobe, bakterije).
Interakcije vključujejo kompeticijo (bukev vs. smreka za svetlobo), plenilstvo (ris pleni srno) in simbiozo mikoriza−glivepomagajodrevesompricˇrpanjuhranil. Človek vpliva pozitivno (načrtno gospodarjenje) in negativno (onesnaževanje, sečnja).
Stabilnost gozda zagotavlja biotska raznovrstnost - če izpade ena vrsta, imajo plenilci druge vire hrane. Monokulture (samo smreka) so veliko bolj občutljive.
Povezava z okoljevarstvom: Več vrst = stabilnejši ekosistem = boljša odpornost proti spremembam!