Primeri nastanka ionskih spojin
Naučimo se na konkretnih primerih, kako nastanejo ionske spojine in kako jih pravilno poimenujemo.
Natrijev klorid (NaCl) - Klasičen primer! Na ima elektronegativnost 0,9, Cl ima 3,0. Razlika Δχ = 2,1 > 1,7, torej je vez ionska. Na odda 1 elektron → Na⁺, Cl sprejme 1 elektron → Cl⁻. Razmerje 1:1 da NaCl.
Magnezijev klorid (MgCl₂) - Mg mora oddati 2 elektrona → Mg²⁺. Vsak Cl lahko sprejme le 1 elektron → Cl⁻. Potrebujemo dva atoma klora za en atom magnezija, da je spojina nevtralna.
Aluminijev oksid (Al₂O₃) - Al odda 3 elektrone → Al³⁺, O sprejme 2 elektrona → O²⁻. Uporabimo "križno pravilo": naboj enega iona postane indeks drugega (Al³⁺ in O²⁻ → Al₂O₃).
Poimenovanje je enostavno: ime kovine + ime nekovine s končnico -id (klorid, oksid, sulfid, fluorid).
📝 Za test: Pri prehodnih kovinah z več možnimi naboji dodamo rimsko številko: železov(II) klorid, železov(III) klorid!