Osnove prokariontskih in evkariontskih celic

Že ime pove vse - prokariontska celica (pred jedrom) nima pravega jedra, medtem ko evkariontska celica (pravo jedro) ima pravo celično jedro z ovojnico. To je osnovna razdelitev vseh celic na Zemlji.

Prokariontske celice so enostavnejše - dedni material (DNK) prosto plava po citoplazmi v območju, ki mu rečemo nukleoid. Nimajo z membrano obdanih organelov, so manjše $1-10 μm$ in se hitro delijo.

Evkariontske celice so večje $10-100 μm$ in kompleksnejše. Njihov dedni material je varno shranjen v celičnem jedru, obdanem z dvojno membrano. Imajo tudi številne organele - to so kot "mali organi" celice, vsak s svojo nalogo.

Zapomniti si: Če ima celica jedro z membrano → evkariont. Če nima → prokariont. To je ključna razlika!

Primerjava lastnosti obeh tipov celic

Velikost takoj pove zgodbo - prokariontske celice so drobcene $1-10 μm$, evkariontske pa kar 10-krat večje. Prokariontom zadošča ena sama krožna molekula DNK, ki se prosto giblje po citoplazmi.

Evkarionti imajo DNK organiziran v kromosome - več linearnih molekul DNK, spravljen v jedru. Imajo tudi bogat nabor organelov: mitohondrije za energijo, endoplazmatski retikulum za transport, Golgijev aparat za pakiranje snovi.

Celična stena je pri prokariontih skoraj vedno prisotna in zgrajena iz peptidoglikana. Pri evkariontih jo imajo rastline (celuloza), glive (hitin), živali pa sploh ne.

Delitev prokariontov je preprosta - binarna fisija (preprosto se prerežejo na pol). Evkarionti imajo zapleteno mitozo ali mejozo.

Skupne lastnosti in razlike v praksi

Kljub razlikam imajo vse celice nekaj skupnega - celično membrano, ki nadzoruje, kaj gre noter in ven iz celice. Citoplazma je tekočina, ki zapolni celico, ribosomi pa mesta, kjer nastajajo beljakovine.

Ribosomi so pomembni - prokariontski so manjši, evkariontski večji. Lahko so prosto v citoplazmi ali pa vezani na endoplazmatski retikulum. Ampak pozor - ribosomi NISO organeli, ker nimajo membrane okoli sebe!

Obe vrsti celic imata dedni material (DNK), vendar različno organiziran. To je temelj življenja - navodila za delovanje celice.

Pasti na testih: Nukleoid ni jedro (nima membrane)! Ribosomi niso organeli! Vsi prokarioti so enocelični, evkarionti lahko tudi mnogocelični.

Primeri organizmov v naravi

Prokarionte predstavljajo bakterije - npr. E. coli v našem črevesju ali streptokoki, ki povzročajo angino. Sem spadajo tudi arheje, ki preživijo v ekstremnih razmerah (vroči vrelci, slana jezera).

Evkarionti so razdeljeni v več skupin. Protisti so enocelični evkarionti (ameba, paramecij), glive imajo celično steno iz hitina (kvasovke, gobe). Rastline imajo kloroplaste za fotosintezo in celično steno iz celuloze.

Živalske celice (tudi naše) nimajo celične stene, imajo pa številne organele. Mišične celice, živčne celice, kožne celice - vse so evkariontske.

Zapomni si sestavo celičnih sten: bakterije → peptidoglikan, rastline → celuloza, glive → hitin, živali → brez celične stene!

Hiter pregled za ponavljanje

Prokariontske celice so kot garsonjera - vse v enem prostoru. BREZ jedra, DNK prosto v nukleoidu, BREZ membranskih organelov. Manjše, enostavnejše, samo enocelični organizmi. Primer: bakterije.

Evkariontske celice so kot hiša z več sobami - vsak organel ima svojo funkcijo. IMAJO jedro z membrano, DNK v kromosomih, IMAJO organele (mitohondrije, ER, Golgi...). Večje, kompleksnejše, lahko mnogocelične. Primeri: rastline, živali, glive, protisti.

Skupne lastnosti: celična membrana, citoplazma, ribosomi, DNK. To je temelj vseh celic ne glede na tip.

Za test: Glavna razlika je prisotnost/odsotnost pravega jedra z membrano. Vse ostalo izhaja iz te osnovne razlike!