Splošen pregled in ključni pojmi

Ko se je avgusta 1914 začela prva svetovna vojna, si nihče ni predstavljal, da bo trajala štiri leta in popolnoma spremenila Evropo. Slovenci smo se znašli v sestavi avstro-ogrske vojske in se borili na več frontah, predvsem pa na vzhodni fronti proti Rusiji in kasneje na soški fronti proti Italiji.

Mobilizacija je pomenila, da so naši fantje in možje dobili vpoklicni ukaz in odšli v vojsko. Večina jih je služila v 17. pehotnem polku, ki so mu rekli "kranjski Janezi". Sprva je bilo nekaj vojnega navdušenja, ki ga je spodbujala propaganda z gesli kot "Do božiča bomo doma!", vendar je to hitro zbledelo ob prvih novicah o žrtvah.

Pomemben prelom je nastopil leta 1917 z Majniško deklaracijo - prvo resnično zahtevo po združitvi Južnih Slovanov. Dr. Anton Korošec in drugi poslanci so v dunajskem parlamentu zahtevali avtonomijo znotraj monarhije. To je sprožilo deklaracijsko gibanje, kjer so po Sloveniji zbirali podpise podpore.

Ključno za maturo: Ne zamenjuj Države SHS (ustanovljena oktobra 1918, obstajala 1 mesec) s Kraljevino SHS (nastala decembra 1918 z združitvijo s Srbijo)!

Mobilizacija in prva bojišča

Slovenski fantje so avgusta 1914 množično odšli na bojišča, večinoma v sestavi 17. pehotnega polka in 97. tržaškega pehotnega polka. Propaganda je obljubljala hitro zmago, vendar je realnost postala grozljiva že po prvih tednih.

Na vzhodni fronti proti Rusiji in balkanski fronti proti Srbiji so se naši vojaki soočali z mučno pozicijsko vojno. Vkopani v jarke so preživljali mesece v blatu, mrazu in nenehnem strahu. Mnogi niso nikoli več videli domačih krajev.

Zanimivo je, da je bilo na začetku res nekaj vojnega navdušenja - ljudje so verjeli, da gredo branit domovino in da bo vojna končana do božiča 1914. Vendar so prve novice o množičnih žrtvah in težkih razmerah na frontah hitro otreznile tudi najbolj optimistične.

Rekvizicije v zaledju so pomenile, da so oblasti zaplenile živino, žito in druge potrebščine za vojsko. Civilno prebivalstvo je začelo trpeti zaradi pomanjkanja hrane, kar je dodatno krepilo nezadovoljstvo z vojno.

Soška fronta - peklo v Alpah

Maja 1915 je Italija z londonskim sporazumom prestopila na stran antante in napovedala vojno Avstro-Ogrski. V zameno so ji zavezniki obljubili naše primorske kraje, Istro in dele Dalmacije. Tako se je odprla soška fronta - najhujše bojišče na slovenskih tleh.

Dvanajst soških bitk se je zvrstilo med 1915 in 1917 v izjemno težkih gorskih razmerah. Vojaki so se borili na Krnu, Rombon, Batognici in drugih vrhovih Julijskih Alp. Fronta se je le malo premikala, žrtve pa so bile ogromne na obeh straneh.

Italijanski generali so vztrajno poskušali prebiti avstro-ogrsko obrambo, vendar neuspešno. Uporabili so tudi nova orožja - plinske napade, minomete, letala. Vojaki so trpeli zaradi lakote, mraza, bolezni kot sta kolera in tifus ter nenehnega psychološkega pritiska.

Največji preobrat je prinesla 12. soška bitka oziroma "Čudež pri Kobaridu" oktobra 1917. Avstro-ogrskim in nemškim silam je uspel preboj, italijanska vojska se je umaknila vse do reke Piave v severni Italiji.

Pomembno: Civilno prebivalstvo Posočja je moralo bežati v begunska taborišča po vsej monarhiji, kot sta bila Wagna in Steinklamm v Avstriji.

Pot k politični samostojnosti

Medtem ko so se naši možje borili in umirali na frontah, se je doma začelo politično prebujanje. Sprva so slovenske stranke podprle vojsko in izrazile zvestobo cesarju, vendar se je to počasi spreminjalo.

Leta 1917, po smrti cesarja Franca Jožefa in februarski revoluciji v Rusiji, se je politično ozračje sprostilo. Majniška deklaracija 30. maja 1917 je bila prelomnica - prvič so naši politiki javno zahtevali združitev vseh Južnih Slovanov v avtonomno enoto znotraj monarhije.

To še ni bila zahteva po popolni neodvisnosti, ampak trializem - tretja enota v monarhiji poleg Avstrije in Ogrske. Vseeno je deklaracija sprožila množično deklaracijsko gibanje, kjer so zbrali več kot 200.000 podpisov podpore po slovenskih krajih.

Ko je oktobra 1918 postalo jasno, da bo Avstro-Ogrska razpadla, so južnoslovanski politiki ustanovili Narodni svet v Zagrebu. Predsednik je postal naš dr. Anton Korošec. Ta svet je 29. oktobra 1918 razglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Ključne razlike med deklaracijama

Za uspeh na maturi moraš razumeti razliko med Majniško in Krfsko deklaracijo - to je pogosta tema esejev!

Majniška deklaracija (maj 1917) je bila delo Jugoslovanskega kluba iz Dunaja pod vodstvom Antona Korošca. Zahtevala je združitev Južnih Slovanov v demokratično enoto znotraj avstro-ogrske monarhije pod habsburško krono - torej še vedno trializem.

Krfska deklaracija (julij 1917) pa je nastala na otoku Krf iz sodelovanja med Jugoslovanskim odborom (emigranti) in srbsko vlado. Ta je že predvidevala popolno neodvisnost in ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod dinastijo Karađorđević.

Majniška deklaracija je bila realistična za razmere leta 1917, ko popolna neodvisnost še ni bila mogoča. Krfska pa je že načrtovala prihodnost po razpadu Avstro-Ogrske in povezavo s Srbijo.

Pomembne letnice za maturo: 1914 (začetek, mobilizacija), 1915 (soška fronta), 1917 (Majniška deklaracija, Kobarid), 1918 (Država SHS - oktober, Kraljevina SHS - december).

Maturo zlahka opraviš, če si zapomniš: Država SHS je bila samostojna le en mesec, nato se je združila s Srbijo v Kraljevino SHS!

Hiter povzetek za ponavljanje

Prva svetovna vojna je Slovence iz avstrijskih podanikov spremenila v jugoslovanske državljane. Naši vojaki so se borili v avstro-ogrski vojski na vzhodni fronti in predvsem na soški fronti, kjer se je zvrstilo 12 krvavih bitk.

Civilno prebivalstvo je trpelo zaradi pomanjkanja, rekvizicij in beguncov iz Posočja. Vojna je prinesla ogromno človeško trpljenje, vendar je hkrati pospešila politično prebujanje.

Majniška deklaracija leta 1917 je bila prvi resni korak k samostojnosti - zahtevala je združitev Južnih Slovanov znotraj monarhije. Deklaracijsko gibanje je pokazalo množično podporo tej ideji.

Ob razpadu Avstro-Ogrske oktobra 1918 je nastala Država SHS, ki pa je obstajala le mesec dni. 1. decembra 1918 se je združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS - prvo jugoslovansko državo.

Za maturo si zapomni: Vojna je bila katalizator - iz trpljenja se je rodila želja po lastni državi in konec tisočletne povezanosti z Avstrijo.