Skladnja je tisti del slovnice, ki ti pomaga razumeti, kako...
Raziskovanje Stavčnih Členov in Skladenjskih Razmerij








Stavčni členi in skladenjska razmerja
Predstavljaj si skladnjo kot logiko jezika - to je način, kako se besede povezujejo v povedi. Ko to enkrat razumeš, ti bo pisanje spisov postalo veliko lažje.
Stavčni člen je beseda ali skupina besed, ki ima v stavku določeno vlogo. Osnovnih stavčnih členov je pet, vsakega pa prepoznaš z določeno vprašalnico.
Vedno začni z iskanjem povedka (Kaj se dogaja? Kaj kdo dela?) - to je jedro povedi, običajno glagol. Od povedka so namreč odvisni vsi ostali členi. Nato poišči osebek (Kdo/kaj?), predmet (Koga/česa, komu/čemu...), prislovno določilo (Kje, kdaj, kako, zakaj?) in prilastek (Kakšen, kateri, čigav?).
Pomembno: Povedek je vedno prvi korak - brez njega ne moreš pravilno določiti ostalih členov!

Podrobnejša razlaga stavčnih členov
Povedek je središče povedi in je po navadi osebna glagolska oblika. Primer: "Dijaki so reševali nalogo."
Pri osebku razlikuj tri vrste: izraženi osebek ("Učitelj razlaga snov"), neizraženi osebek, ki ga določiš iz glagolske oblike ("Gledam film" - kdo? Jaz), in osebek v rodilniku pri zanikanem povedku ("Anje ni bilo v šoli").
Predmet je tisti del stavka, na katerega dejanje prehaja. Lahko je v različnih sklonih: tožilniku ("Pišem nalogo"), rodilniku ("Bojim se pajkov"), dajalniku ("Pomagal sem sošolcu"), mestniku ("Govorili smo o počitnicah") ali orodniku ("Ukvarjam se s športom").
Prislovno določilo pove okoliščine dejanja - kje, kdaj, kako ali zakaj se nekaj dogaja. Prilastek pa pojasnjuje samostalniško besedo in je lahko ujemalni (pridevniška beseda) ali neujemalni (samostalnik v rodilniku).
Pozor: Ne zamenjaj predmeta v rodilniku z neujemalnim prilastkom! Preverj, na kaj se beseda nanaša - prilastek na samostalnik, predmet pa na glagol.

Prislovna določila in prilastki
Prislovna določila so tvoji najboljši prijatelji, ko želiš stavek narediti bolj natančen. PD kraja pove kje, kam ali kod ("Srečali smo se v parku"), PD časa pove kdaj ali koliko časa ("Jutri pišemo test"), PD načina pove kako ("Počasi je hodil"), PD vzroka pa zakaj ("Zaradi bolezni je ostal doma").
Pri prilastkih pazi na razliko med ujemalnim in neujemalnim. Ujemalni prilastek se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu ("nov zvezek"), neujemalni pa ne in je običajno samostalnik v rodilniku ("hiša mojega strica").
Ključna razlika med predmetom v rodilniku in neujemalnim prilastkom: vprašaj se, na kaj se beseda nanaša! "Popil je kozarec vode" - "kozarec" je predmet (kaj je popil?), "vode" pa neujemalni prilastek (kakšen kozarec?). Pri "Želim si vode" pa je "vode" predmet v rodilniku (česa si želim?).
Skladenjska razmerja se nanašajo na zložene povedi z več kot enim povedkom. Poznamo priredje in podredje.
Nasvet: Ko si nejasen, ali gre za predmet ali prilastek, se vprašaj, ali se beseda nanaša na glagol (predmet) ali samostalnik (prilastek).

Priredje
Priredje povezuje enakovredne stavke - noben ni odvisen od drugega. Prepoznaš ga po prirednih veznikih.
Pri vezalnem priredju (in, pa, ter) vejice ne staviš: "Odšel je v trgovino in kupil kruh." Stopnjevalno priredje (ne le - ampak tudi) zahteva vejico pred drugim delom.
Ločno priredje (ali, bodisi) ponuja izbiro brez vejice: "Gremo v kino ali ostanemo doma?" Protivno priredje (ampak, toda, vendar) izraža nasprotje in zahteva vejico: "Učil se je, toda testa ni pisal dobro."
Posledično priredje (zato, torej) potrebuje vejico: "Zmanjkalo je mleka, zato sem šel v trgovino." Pojasnjevalno priredje (saj, kajti, namreč) razloži razlog in prav tako zahteva vejico: "Pohiti, saj boš zamudil avtobus."
Pomni: Pred "in", "ter", "ali" in "bodisi" vejice ni, pred ostalimi prirednimi vezniki pa je!

Podredje
Podredje povezuje neenakovredne stavke: glavni stavek in odvisni stavek. Odvisni stavek pojasnjuje nekaj v glavnem stavku in ima vlogo stavčnega člena.
Vrsto odvisnika določiš tako: najdi glavni in odvisni stavek, celoten odvisni stavek zamenjaj z vprašalnico in vprašanje postavi na glavni stavek.
Osebkov odvisnik odgovarja na vprašanje "Kdo/kaj?": "Kdor poje, zlo ne misli." Predmetni odvisnik odgovarja na vprašanja za predmet: "Povedal mi je, da bo zamudil." Prilastkov odvisnik odgovarja na "Kakšen/kateri/čigav?": "To je film, ki sem ga gledal včeraj."
Prislovnodoločilni odvisniki so razdeljeni po vrstah: časovni ("Prišel je, ko se je zdanilo"), krajevni ("Šel je tja, kjer je bil rojen"), načinovni ("Naredi tako, kot sem ti rekel") in vzročni ("Ni ga bilo v šolo, ker je bil bolan").
Ključno: Celoten odvisni stavek zamenjaj z eno samo vprašalnico - tako boš pravilno določil vrsto odvisnika.

Primeri analize
Enostavčna poved: "Mlada soseda je včeraj zjutraj na vrtu zalivala rdeče vrtnice."
Najprej poiščeš povedek: "je zalivala". Nato osebek: "Kdo je zalival? soseda." Predmet: "Kaj je zalivala? vrtnice." Prislovna določila: "Kdaj? včeraj zjutraj (PD časa)" in "Kje? na vrtu (PD kraja)." Prilastka: "mlada" (ujemalni, se veže na soseda) in "rdeče" (ujemalni, se veže na vrtnice).
Zložena poved: "Ne vem, kje sem pustil ključe."
Glavni stavek je "Ne vem", odvisni stavek "kje sem pustil ključe". Vprašaj se: "Česa ne vem? kje sem pustil ključe." Ker je vprašalnica "česa" za predmet v rodilniku, gre za predmetni odvisnik.
Za test zapomni: vedno začni s povedkom, celoten odvisni stavek zamenjaj z vprašalnico, pazi na vejice pri priredjih in ne zamenjaj neujemalnega prilastka s predmetom v rodilniku.
Za uspeh na testu: Vadij na konkretnih primerih in si najprej vedno poišči povedek!

Hiter povzetek za ponovitev
Pet stavčnih členov: povedek (jedro, glagol), osebek (vršilec dejanja), predmet (tarča dejanja), prislovno določilo (okoliščine) in prilastek (opisuje samostalnik).
Priredje povezuje enakovredne stavke z vezniki kot so "in" (brez vejice), "ampak" (z vejico), "ali" (brez vejice) in "zato" (z vejico). Podredje povezuje glavni z odvisnim stavkom, ki je lahko osebkov, predmetni, prilastkov ali prislovnodoločilni.
Pri analizi vedno začni s povedkom, nato določi ostale člene z ustreznimi vprašalnicami. Pri odvisnikih celoten odvisni stavek zamenjaj z eno vprašalnico. Pazi na razliko med neujemalnim prilastkom (se nanaša na samostalnik) in predmetom v rodilniku (se nanaša na glagol).
S temi osnovami boš zlahka analiziral katerikoli stavek in pisal jasne, pravilno zgrajene povedi!
Zadnji nasvet: Skladnja ni težka, če vežbaš redno. Vsak stavek, ki ga slišiš ali prebereš, lahko analiziraš!
Mislili smo, da nikoli ne boš vprašal...
Najbolj priljubljena vsebina pri Slovenščina
9Slovenska književnost od romantike do realizma
Spoznali bomo ključne avtorje in dela slovenske romantike (npr. Prešeren) in realizma (npr. Cankar, Kersnik, Tavčar). Razumeli bomo zgodovinski in družbeni kontekst teh obdobij ter njihov vpliv na književnost.
Pravopis in Pravorečje
Ponovili in poglobili bomo pravila pisanja velikih začetnic, rabe ločil v kompleksnih povedih ter se posvetili standardnemu naglaševanju in izgovarjavi za pravilno rabo slovenskega jezika.
Skladnja in stavčna analiza
Učili se bomo o zgradbi stavka, prepoznavali glavne in odvisne stavke ter se poglobili v različne vrste odvisnikov. Razumeli bomo, kako se stavki povezujejo v smiselne celote in kako jih pravilno analizirati.
Besedilne Vrste in Njihove Značilnosti
Spoznali bomo različne besedilne vrste (uradovalna, publicistična, strokovna, argumentativna) in se naučili prepoznavati njihove strukturne in jezikovne značilnosti ter namen.
Pravopis in pravorečje
Poglobljeno bomo obravnavali pravila slovenskega pravopisa in pravorečja, s poudarkom na ločilih, velikih začetnicah in pravilni izgovorjavi. Naučili se bomo prepoznati in odpraviti pogoste pravopisne in pravorečne napake.
Retorične Figure in Slogovna Sredstva
Spoznali bomo različne retorične figure (npr. metafora, metonimija, anafora, asonanca) in slogovna sredstva ter se naučili prepoznavati njihovo funkcijo v besedilih.
Baročna književnost
Spoznali bodo značilnosti baroka, kot so razkošje, kontrast in religioznost, ter prepoznavali njegove elemente v izbranih književnih delih, ki odražajo kompleksnost obdobja.
Antika in srednji vek
Preučevanje epov, dram in filozofskih del antične Grčije in Rima ter verske in posvetne književnosti evropskega srednjega veka.
Samostalnik
Ponovili bomo samostalnike, njihove spole in števila ter se naučili pravilnega sklanjanja in rabe v stavku.
Najbolj priljubljena vsebina
9Časi (ponovitev in poglobljeno)
Učenci bodo ponovili in poglobili znanje o vseh ključnih časih (sedanjik, preteklik, prihodnjik), vključno s Perfect tenses (Present Perfect Continuous, Past Perfect, Future Perfect) in njihovo uporabo.
Celično dihanje in fotosinteza
Preučevanje procesov pridobivanja energije v celicah (glikoliza, Krebsov cikel, oksidativna fosforilacija) in pretvorbe svetlobne energije v kemično energijo (fotosinteza).
Algebrski ulomki
Naučili se boste osnovnih operacij z algebrskimi ulomki, kot so seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje.
Linearna funkcija
Definirali boste linearno funkcijo, risali njen graf ter določali koeficiente, presečišča z osmi in lastnosti (naraščanje/padanje).
Prve visoke civilizacije: Mezopotamija in Egipt
Preučevanje značilnosti prvih držav, pisave, verovanja, umetnosti in znanosti v Mezopotamiji in starem Egiptu.
Prenos toplote
Spoznavanje treh načinov prenosa toplotne energije: prevajanja, konvekcije in sevanja.
Električni tok in upornost
Učili se bodo o električnem toku, upornosti, Ohmovem zakonu in električni moči ter o dejavnikih, ki vplivajo na upornost vodnikov (dolžina, presek, material, temperatura).
Eksponentne in logaritemske enačbe ter neenačbe
Reševali bodo kompleksnejše eksponentne in logaritemske enačbe in neenačbe ter jih uporabljali pri reševanju praktičnih problemov.
Celični transport
Preučevanje mehanizmov prenosa snovi skozi celično membrano, vključno z aktivnim in pasivnim transportom ter osmozo in difuzijo.
Dijaki nas obožujejo — in tudi ti boš.
Aplikacija je res enostavna za uporabo in dobro oblikovana. Našel sem vse, kar sem iskal, in se iz predstavitev ogromno naučil! Aplikacijo bom zagotovo uporabil za razredno nalogo! In seveda mi je tudi super vir navdiha.
Ta aplikacija je res kul. Toliko zapiskov za učenje in pomoči [...]. Moj problemski predmet je na primer francoščina, in aplikacija ima toliko možnosti za pomoč. Zahvaljujoč tej aplikaciji sem izboljšal svojo francoščino. Priporočil bi jo vsem.
Vau, res sem navdušena. Aplikacijo sem preizkusila, ker sem jo videla oglaševano večkrat, in sem bila popolnoma presenečena. Ta aplikacija je POMOČ, ki jo rabiš za šolo, in ponuja toliko stvari, kot so vaje in povzetki, ki so bili meni osebno ZELO koristni.
Raziskovanje Stavčnih Členov in Skladenjskih Razmerij
Skladnja je tisti del slovnice, ki ti pomaga razumeti, kako se besede povezujejo v smiselne stavke. Ko osvojiš stavčne člene in skladenjska razmerja, boš lahko pisal jasnejše spise in se boljše izražal.

Stavčni členi in skladenjska razmerja
Predstavljaj si skladnjo kot logiko jezika - to je način, kako se besede povezujejo v povedi. Ko to enkrat razumeš, ti bo pisanje spisov postalo veliko lažje.
Stavčni člen je beseda ali skupina besed, ki ima v stavku določeno vlogo. Osnovnih stavčnih členov je pet, vsakega pa prepoznaš z določeno vprašalnico.
Vedno začni z iskanjem povedka (Kaj se dogaja? Kaj kdo dela?) - to je jedro povedi, običajno glagol. Od povedka so namreč odvisni vsi ostali členi. Nato poišči osebek (Kdo/kaj?), predmet (Koga/česa, komu/čemu...), prislovno določilo (Kje, kdaj, kako, zakaj?) in prilastek (Kakšen, kateri, čigav?).
Pomembno: Povedek je vedno prvi korak - brez njega ne moreš pravilno določiti ostalih členov!

Podrobnejša razlaga stavčnih členov
Povedek je središče povedi in je po navadi osebna glagolska oblika. Primer: "Dijaki so reševali nalogo."
Pri osebku razlikuj tri vrste: izraženi osebek ("Učitelj razlaga snov"), neizraženi osebek, ki ga določiš iz glagolske oblike ("Gledam film" - kdo? Jaz), in osebek v rodilniku pri zanikanem povedku ("Anje ni bilo v šoli").
Predmet je tisti del stavka, na katerega dejanje prehaja. Lahko je v različnih sklonih: tožilniku ("Pišem nalogo"), rodilniku ("Bojim se pajkov"), dajalniku ("Pomagal sem sošolcu"), mestniku ("Govorili smo o počitnicah") ali orodniku ("Ukvarjam se s športom").
Prislovno določilo pove okoliščine dejanja - kje, kdaj, kako ali zakaj se nekaj dogaja. Prilastek pa pojasnjuje samostalniško besedo in je lahko ujemalni (pridevniška beseda) ali neujemalni (samostalnik v rodilniku).
Pozor: Ne zamenjaj predmeta v rodilniku z neujemalnim prilastkom! Preverj, na kaj se beseda nanaša - prilastek na samostalnik, predmet pa na glagol.

Prislovna določila in prilastki
Prislovna določila so tvoji najboljši prijatelji, ko želiš stavek narediti bolj natančen. PD kraja pove kje, kam ali kod ("Srečali smo se v parku"), PD časa pove kdaj ali koliko časa ("Jutri pišemo test"), PD načina pove kako ("Počasi je hodil"), PD vzroka pa zakaj ("Zaradi bolezni je ostal doma").
Pri prilastkih pazi na razliko med ujemalnim in neujemalnim. Ujemalni prilastek se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu ("nov zvezek"), neujemalni pa ne in je običajno samostalnik v rodilniku ("hiša mojega strica").
Ključna razlika med predmetom v rodilniku in neujemalnim prilastkom: vprašaj se, na kaj se beseda nanaša! "Popil je kozarec vode" - "kozarec" je predmet (kaj je popil?), "vode" pa neujemalni prilastek (kakšen kozarec?). Pri "Želim si vode" pa je "vode" predmet v rodilniku (česa si želim?).
Skladenjska razmerja se nanašajo na zložene povedi z več kot enim povedkom. Poznamo priredje in podredje.
Nasvet: Ko si nejasen, ali gre za predmet ali prilastek, se vprašaj, ali se beseda nanaša na glagol (predmet) ali samostalnik (prilastek).

Priredje
Priredje povezuje enakovredne stavke - noben ni odvisen od drugega. Prepoznaš ga po prirednih veznikih.
Pri vezalnem priredju (in, pa, ter) vejice ne staviš: "Odšel je v trgovino in kupil kruh." Stopnjevalno priredje (ne le - ampak tudi) zahteva vejico pred drugim delom.
Ločno priredje (ali, bodisi) ponuja izbiro brez vejice: "Gremo v kino ali ostanemo doma?" Protivno priredje (ampak, toda, vendar) izraža nasprotje in zahteva vejico: "Učil se je, toda testa ni pisal dobro."
Posledično priredje (zato, torej) potrebuje vejico: "Zmanjkalo je mleka, zato sem šel v trgovino." Pojasnjevalno priredje (saj, kajti, namreč) razloži razlog in prav tako zahteva vejico: "Pohiti, saj boš zamudil avtobus."
Pomni: Pred "in", "ter", "ali" in "bodisi" vejice ni, pred ostalimi prirednimi vezniki pa je!

Podredje
Podredje povezuje neenakovredne stavke: glavni stavek in odvisni stavek. Odvisni stavek pojasnjuje nekaj v glavnem stavku in ima vlogo stavčnega člena.
Vrsto odvisnika določiš tako: najdi glavni in odvisni stavek, celoten odvisni stavek zamenjaj z vprašalnico in vprašanje postavi na glavni stavek.
Osebkov odvisnik odgovarja na vprašanje "Kdo/kaj?": "Kdor poje, zlo ne misli." Predmetni odvisnik odgovarja na vprašanja za predmet: "Povedal mi je, da bo zamudil." Prilastkov odvisnik odgovarja na "Kakšen/kateri/čigav?": "To je film, ki sem ga gledal včeraj."
Prislovnodoločilni odvisniki so razdeljeni po vrstah: časovni ("Prišel je, ko se je zdanilo"), krajevni ("Šel je tja, kjer je bil rojen"), načinovni ("Naredi tako, kot sem ti rekel") in vzročni ("Ni ga bilo v šolo, ker je bil bolan").
Ključno: Celoten odvisni stavek zamenjaj z eno samo vprašalnico - tako boš pravilno določil vrsto odvisnika.

Primeri analize
Enostavčna poved: "Mlada soseda je včeraj zjutraj na vrtu zalivala rdeče vrtnice."
Najprej poiščeš povedek: "je zalivala". Nato osebek: "Kdo je zalival? soseda." Predmet: "Kaj je zalivala? vrtnice." Prislovna določila: "Kdaj? včeraj zjutraj (PD časa)" in "Kje? na vrtu (PD kraja)." Prilastka: "mlada" (ujemalni, se veže na soseda) in "rdeče" (ujemalni, se veže na vrtnice).
Zložena poved: "Ne vem, kje sem pustil ključe."
Glavni stavek je "Ne vem", odvisni stavek "kje sem pustil ključe". Vprašaj se: "Česa ne vem? kje sem pustil ključe." Ker je vprašalnica "česa" za predmet v rodilniku, gre za predmetni odvisnik.
Za test zapomni: vedno začni s povedkom, celoten odvisni stavek zamenjaj z vprašalnico, pazi na vejice pri priredjih in ne zamenjaj neujemalnega prilastka s predmetom v rodilniku.
Za uspeh na testu: Vadij na konkretnih primerih in si najprej vedno poišči povedek!

Hiter povzetek za ponovitev
Pet stavčnih členov: povedek (jedro, glagol), osebek (vršilec dejanja), predmet (tarča dejanja), prislovno določilo (okoliščine) in prilastek (opisuje samostalnik).
Priredje povezuje enakovredne stavke z vezniki kot so "in" (brez vejice), "ampak" (z vejico), "ali" (brez vejice) in "zato" (z vejico). Podredje povezuje glavni z odvisnim stavkom, ki je lahko osebkov, predmetni, prilastkov ali prislovnodoločilni.
Pri analizi vedno začni s povedkom, nato določi ostale člene z ustreznimi vprašalnicami. Pri odvisnikih celoten odvisni stavek zamenjaj z eno vprašalnico. Pazi na razliko med neujemalnim prilastkom (se nanaša na samostalnik) in predmetom v rodilniku (se nanaša na glagol).
S temi osnovami boš zlahka analiziral katerikoli stavek in pisal jasne, pravilno zgrajene povedi!
Zadnji nasvet: Skladnja ni težka, če vežbaš redno. Vsak stavek, ki ga slišiš ali prebereš, lahko analiziraš!
Mislili smo, da nikoli ne boš vprašal...
Najbolj priljubljena vsebina pri Slovenščina
9Slovenska književnost od romantike do realizma
Spoznali bomo ključne avtorje in dela slovenske romantike (npr. Prešeren) in realizma (npr. Cankar, Kersnik, Tavčar). Razumeli bomo zgodovinski in družbeni kontekst teh obdobij ter njihov vpliv na književnost.
Pravopis in Pravorečje
Ponovili in poglobili bomo pravila pisanja velikih začetnic, rabe ločil v kompleksnih povedih ter se posvetili standardnemu naglaševanju in izgovarjavi za pravilno rabo slovenskega jezika.
Skladnja in stavčna analiza
Učili se bomo o zgradbi stavka, prepoznavali glavne in odvisne stavke ter se poglobili v različne vrste odvisnikov. Razumeli bomo, kako se stavki povezujejo v smiselne celote in kako jih pravilno analizirati.
Besedilne Vrste in Njihove Značilnosti
Spoznali bomo različne besedilne vrste (uradovalna, publicistična, strokovna, argumentativna) in se naučili prepoznavati njihove strukturne in jezikovne značilnosti ter namen.
Pravopis in pravorečje
Poglobljeno bomo obravnavali pravila slovenskega pravopisa in pravorečja, s poudarkom na ločilih, velikih začetnicah in pravilni izgovorjavi. Naučili se bomo prepoznati in odpraviti pogoste pravopisne in pravorečne napake.
Retorične Figure in Slogovna Sredstva
Spoznali bomo različne retorične figure (npr. metafora, metonimija, anafora, asonanca) in slogovna sredstva ter se naučili prepoznavati njihovo funkcijo v besedilih.
Baročna književnost
Spoznali bodo značilnosti baroka, kot so razkošje, kontrast in religioznost, ter prepoznavali njegove elemente v izbranih književnih delih, ki odražajo kompleksnost obdobja.
Antika in srednji vek
Preučevanje epov, dram in filozofskih del antične Grčije in Rima ter verske in posvetne književnosti evropskega srednjega veka.
Samostalnik
Ponovili bomo samostalnike, njihove spole in števila ter se naučili pravilnega sklanjanja in rabe v stavku.
Najbolj priljubljena vsebina
9Časi (ponovitev in poglobljeno)
Učenci bodo ponovili in poglobili znanje o vseh ključnih časih (sedanjik, preteklik, prihodnjik), vključno s Perfect tenses (Present Perfect Continuous, Past Perfect, Future Perfect) in njihovo uporabo.
Celično dihanje in fotosinteza
Preučevanje procesov pridobivanja energije v celicah (glikoliza, Krebsov cikel, oksidativna fosforilacija) in pretvorbe svetlobne energije v kemično energijo (fotosinteza).
Algebrski ulomki
Naučili se boste osnovnih operacij z algebrskimi ulomki, kot so seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje.
Linearna funkcija
Definirali boste linearno funkcijo, risali njen graf ter določali koeficiente, presečišča z osmi in lastnosti (naraščanje/padanje).
Prve visoke civilizacije: Mezopotamija in Egipt
Preučevanje značilnosti prvih držav, pisave, verovanja, umetnosti in znanosti v Mezopotamiji in starem Egiptu.
Prenos toplote
Spoznavanje treh načinov prenosa toplotne energije: prevajanja, konvekcije in sevanja.
Električni tok in upornost
Učili se bodo o električnem toku, upornosti, Ohmovem zakonu in električni moči ter o dejavnikih, ki vplivajo na upornost vodnikov (dolžina, presek, material, temperatura).
Eksponentne in logaritemske enačbe ter neenačbe
Reševali bodo kompleksnejše eksponentne in logaritemske enačbe in neenačbe ter jih uporabljali pri reševanju praktičnih problemov.
Celični transport
Preučevanje mehanizmov prenosa snovi skozi celično membrano, vključno z aktivnim in pasivnim transportom ter osmozo in difuzijo.
Dijaki nas obožujejo — in tudi ti boš.
Aplikacija je res enostavna za uporabo in dobro oblikovana. Našel sem vse, kar sem iskal, in se iz predstavitev ogromno naučil! Aplikacijo bom zagotovo uporabil za razredno nalogo! In seveda mi je tudi super vir navdiha.
Ta aplikacija je res kul. Toliko zapiskov za učenje in pomoči [...]. Moj problemski predmet je na primer francoščina, in aplikacija ima toliko možnosti za pomoč. Zahvaljujoč tej aplikaciji sem izboljšal svojo francoščino. Priporočil bi jo vsem.
Vau, res sem navdušena. Aplikacijo sem preizkusila, ker sem jo videla oglaševano večkrat, in sem bila popolnoma presenečena. Ta aplikacija je POMOČ, ki jo rabiš za šolo, in ponuja toliko stvari, kot so vaje in povzetki, ki so bili meni osebno ZELO koristni.